-
1 late
[leit] 1. adjective1) (coming etc after the expected or usual time: The train is late tonight; I try to be punctual but I am always late.) prepozen2) (far on in the day or night: late in the day; late at night; It was very late when I got to bed.) pozen3) (dead, especially recently: the late king.) pokojni4) (recently, but no longer, holding an office or position: Mr Allan, the late chairman, made a speech.) prejšnji2. adverb1) (after the expected or usual time: He arrived late for his interview.) prepozno2) (far on in the day or night: They always go to bed late.) pozno•- lateness- lately
- later on
- of late* * *I [léit]adjectivepozen, kasen, zakasnel; nedaven, prejšnji; pokojnithe latest thing — najnovejša stvar, zadnji krik modeof late — nedavno, pred kratkimcolloquially that's the latest! — to je višek!II [léit]adverbkasno, pozno; prej; poetically nedavnobetter late than never — boljše kasno, kakor nikolicolloquially late in the day — zelo pozno, prekasnoto sit up late — ostati dolgo pokonci, bedetilate of — prej stanujoč v, prej zaposlen prilater on — potem, kasneje -
2 let
I [let] present participle - letting; verb1) (to allow or permit: She refused to let her children go out in the rain; Let me see your drawing.) dovoliti2) (to cause to: I will let you know how much it costs.) poskrbeti za3) (used for giving orders or suggestions: If they will not work, let them starve; Let's (= let us) leave right away!) naj•- let someone or something alone/be
- let alone/be
- let down
- let fall
- let go of
- let go
- let in
- out
- let in for
- let in on
- let off
- let up
- let well alone II [let] present participle - letting; verb(to give the use of (a house etc) in return for payment: He lets his house to visitors in the summer.) dati v najem- to let* * *I [let]1.transitive verbpustiti, dovoliti; dati v najem (to komu, for za čas); dati (delo, to komu); pomožni glagol za tvorbo velelnika v 1. in 3. osebi;2.intransitive verbbiti najet (at, for za); iti (dobro, slabo) v najemto let drive at — (puško)nameriti na koga, zamahniti, udaritito let daylight into s.o. — koga ustreliti ali zabostito let drop — mimogrede omeniti, nehati o čem govoritito let fall — spustiti, mimogrede omeniti, namigniti; mathematics povleči navpičnico na premicoto let fly — vreči, sprožiti (puško)to let go — spustiti, nehati na kaj misliti, (z besedami) napastito let go of s.th. — spustiti kaj iz rokto let o.s. go — ne obvladati se, sprostiti se, dati si duškaAmerican to let George do it — pustiti, da kdo drug opravi tvoje deloto let the grass grow under one's feet — odlašati, obotavljati seto let s.o. hear — sporočiti komuto let ride — pustiti po starem, spregledatito let slip — izbrbljati, zamuditi dobro priliko, spustiti iz vajetilet me see! — da vidim!, pokaži!; colloquially počakaj, da pomislimto let s.o. know — obvestiti koga, sporočiti komuto let into — pustiti koga noter, seznaniti koga s čim, vstaviti (kos blaga itd.), vložitito let into s.o. — napasti kogaII [let]nounBritish English najemIII [let]1.nounarchaiczapreka, ovira; sport neveljavna žoga (tenis);2.transitive verb archaicovirati -
3 fluff
1. noun(small pieces of soft, wool-like material from blankets etc: My coat is covered with fluff.) puh2. verb1) ((often with out or up) to make full and soft like fluff: The bird fluffed out its feathers; Fluff up the pillows and make the invalid more comfortable.) našopiriti; razrahljati2) (to make a mistake in doing (something): The actress fluffed her lines; The golfer fluffed his stroke.) zamuditi, zgrešiti•- fluffy* * *I [flʌf]nounpuh, kosemtheatre slang slabo naučena vloga; slang a bit of fluff — ženska, dekleII [flʌf]1.transitive verbkosmatiti; slang skrpucati kaj; (up, out) našopiriti;2.intransitive verbkosmatiti seslang motiti se (na odru), "plavati"; colloquially to fluff the bloke — dodobra koga spoznati -
4 lose
[lu:z]past tense, past participle - lost; verb1) (to stop having; to have no longer: She has lost interest in her work; I have lost my watch; He lost hold of the rope.) izgubiti2) (to have taken away from one (by death, accident etc): She lost her father last year; The ship was lost in the storm; He has lost his job.) izgubiti3) (to put (something) where it cannot be found: My secretary has lost your letter.) založiti4) (not to win: I always lose at cards; She lost the race.) izgubiti5) (to waste or use more (time) than is necessary: He lost no time in informing the police of the crime.) zapraviti•- loser- loss
- lost
- at a loss
- a bad
- good loser
- lose oneself in
- lose one's memory
- lose out
- lost in
- lost on* * *[lu:z]1.transitive verbizgubiti, založiti (kam), zapraviti (čas), zatratiti; rešiti se česa; zgrešiti, izgubiti spred oči; zamuditi (vlak, priliko); zaostajati (ura); izgube stati;2.intransitive verbimeti izgubo (by s, on pri); izgubiti (in; npr. in weight shujšati); izgubiti, biti premagan, podleči (to; npr. to another team)to lose ground — umikati se, nazadovati, propadatifiguratively to lose one's head — izgubiti glavoto lose o.s. in — zatopiti se v kaj, izgubiti se v čemAmerican lose out to — izgubiti v korist drugegato lose one's reason ( —ali mind) — znoreti, pobesnetiAmerican to lose one's shirt vse — izgubitito lose sight of — izgubiti spred oči, pozabitito lose patience ( —ali one's temper) — izgubiti živce, razjeziti seto lose the thread — izgubiti nit (predavanja itd.)this will lose you your position — to te bo stalo položaja, zaradi tega boš izgubil svoj položaj -
5 waste
[weist] 1. verb(to fail to use (something) fully or in the correct or most useful way: You're wasting my time with all these stupid questions.) zapravljati2. noun1) (material which is or has been made useless: industrial waste from the factories; ( also adjective) waste material.) odpadki; odpaden2) ((the) act of wasting: That was a waste of an opportunity.) zapravljanje3) (a huge stretch of unused or infertile land, or of water, desert, ice etc: the Arctic wastes.) pustinja•- wastage- wasteful
- wastefully
- wastefulness
- waste paper
- wastepaper basket
- waste pipe
- waste away* * *I [wéist]1.nounrazsipavanje, tratenje, trošenje, zapravljanje (denarja, časa, moči); izguba, odpad; zmanjšanje; propadanje, propast; obsolete opustošenje, razdejanje; juridically škoda, zmanjšanje vrednosti (posesti, zemljišča) zaradi nemarnosti; odpadki (volne, svile ipd.); makulatura; odplake, pomije; pustinja, neobdelan svet, zapuščeno polje; geology mel, melišče; velika površina ( of waters vodá)to go ( —ali to run) to waste — tratiti se, razsipavati se; v prelogu ležati; podivjati; odtekatiwilful waste makes woeful want — kdor lahkomiselno denar zapravlja, se od premoženja že poslavlja;2.adjectivepust, neobdelan, neploden; nenaseljen, opustošen; odvečen, brezkoristen, neuporaben, izgubljen, odtočenwaste land — pustina, pustota, neobdelana zemljawaste materials — odpadni material, odpad(ki)waste paper — makulaturni papir, odpadki papirjato lie waste — biti (ležati) neobdelan, neizkoriščenII [wéist]1.transitive verbrazsipavati, zapravljati (denar, moč), tratiti (čas) zaman; trošiti, ne izkoristiti (prilike); slabiti, poslabšati; pustiti, da (kaj) propade; zapustiti (posestvo, zemljo itd.) zaradi nemarnosti; American zamuditi ( an opportunity priliko); (o)pustošiti, razoratito be wasted — biti brezkoristen, neuporaben; ostati brez učinka (on na)this is wasted on me — iz tega si nič ne storim, tega mi ni mar;2.intransitive verbslabeti, upadati, propadati, pojemati, izgubiti na teži (s treningom); trošiti se, razsipavati se, tratiti se, zapravljati se; biti zapravljiv, trošiti denar; izgubljati se, izginjati; giniti; obsolete minevati (čas)the day wastes obsolete dan se nagiblje h krajuto waste away — hirati; figuratively pojemati, upadatiwaste not, want not — varčuj, kadar imaš, da ne boš brez v potrebi
См. также в других словарях:
zamudíti — ím dov., zamúdil (ȋ í) 1. zaradi prepoznega prihoda kam ne udeležiti se začetka česa: zamuditi pouk, službo / zamuditi pet minut, pol ure // zaradi prepoznega prihoda kam ne udeležiti se česa: zamuditi prvo dejanje igre; zamuditi pozdravni govor … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zamotíti — in zamótiti im dov. (ȋ ọ) 1. narediti, povzročiti, da kdo ne opazi česa, ne misli na kaj določenega: zamotiti bolnika; zamotiti otroka z ropotuljico; tako se je zamotil z delom, da je na vse pozabil; malo ga zamoti, da ne bo jokal / poslušanje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ujéti — ujámem dov., ujêmi ujemíte; ujél; nam. ujét in ujèt (ẹ á) 1. tekoč za kom, ki se hitro oddaljuje, prijeti ga, priti do njega: ujeti bežečega; tekel je za tatom, pa ga ni ujel; ujeti psa; otroka bi povozilo, če ga ne bi mati pravočasno ujela /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
momènt — ênta m (ȅ é) 1. pog. trenutek, hip: tisti moment je bil odločilen / publ. tekma je bila na momente tudi ostra kdaj pa kdaj; v momentu ti tega ne morem razložiti takoj, hitro / kot vljudnostna fraza: moment počakajte, prosim; moment, bom vprašala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prilóžnost — i ž (ọ) kar je posledica okoliščine, okoliščin, ugodnih za uresničitev česa: če bo priložnost nanesla, nastala, ekspr. se ponudila, bom svoj namen uresničil; imeti, izkoristiti, zamuditi priložnost; redka priložnost; ekspr. idealna, izredna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rók — in ròk róka m (ọ̑; ȍ ọ) natančno omejeno trajanje, dogovorjeno ali določeno za kaj: rok za javno razpravo je, traja dva meseca; po njegovem mnenju je rok za dokončanje načrta prekratek; držati se rokov; določiti, skrajšati rok; podaljšati rok… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šánsa — e ž (ȃ) pog. 1. nav. mn. možnost, upanje: imeti, zapraviti šanse; biti brez šans; kljub pridnosti nima veliko šans, da bi uspel v življenju ∙ pog. pri njej nima (nobenih) šans zaman si prizadeva za njeno naklonjenost, ljubezen 2. priložnost,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trenútek — tka m (ȗ) 1. zelo kratek čas: trenutek mine; kratek, knjiž. bežen trenutek; trenutek nepazljivosti in zgodila se je nesreča; trenutek tišine / vse skupaj je trajalo samo trenutek; zabliskalo se je in čez trenutek zagrmelo; umolkniti za trenutek; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zakasníti — ím dov., zakásnil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da se kaj začne, nastopi pozneje, kot se predvideva, pričakuje: huda zima je zakasnila pomlad; slabo vreme je zakasnilo žetev / zaprte meje so zakasnile gospodarski razvoj upočasnile // narediti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaležáti se — ím se dov. (á í) 1. ležeč se zadržati kje predolgo: če se zaležiš, zamudiš vlak / dolgo se zaležati 2. ekspr. od predolgega ležanja postati trd, negibčen: bolnik ni vstajal in telovadil, zato se je zaležal zaležáti si preh. 1. s pritiskom pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zapozníti — ím dov., zapóznil (ȋ í) knjiž. 1. narediti, povzročiti, da se kaj začne, nastopi pozneje, kot se predvideva, pričakuje; zakasniti: reforme so zapoznile izbruh nezadovoljstva 2. nepreh. priti kam pozneje, kot je določeno; zamuditi: če je zapoznil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
